Meta PHoDcast Zapisi 28: Nejc Haberman, bioinformatik

NEJC HABERMAN je raziskovalec v laboratoriju Jerneja Uleta in zaključuje doktorski študij na University College London v Veliki Britaniji. Pred odhodom v Anglijo je na Univerzi v Mariboru zaključil...

NEJC HABERMAN je raziskovalec v laboratoriju Jerneja Uleta in zaključuje doktorski študij na University College London v Veliki Britaniji. Pred odhodom v Anglijo je na Univerzi v Mariboru zaključil magistrski študij bioinformatike.

Nejc Haberman (foto: osebni arhiv)

Kakšne okoliščine so te privedle na trenutno raziskovalno ustanovo?

V zadnjem semestru magistrskega študija bioinformatike na mariborski univerzi sem se prijavil na razpis za delovno mesto bioinformatika, ki ga je razpisal prof. Jernej Ule iz Laboratorija za molekularno biologijo v Cambridgu (LMB – Laboratory for Molecular Biology). Z Jernejem in njegovo skupino smo se hitro ujeli, tako da sem se jim ponovno pridružil po končanem magisteriju, kjer zdaj zaključujem doktorsko delo na University College London.

Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas?

Naše raziskovalno področje je zelo specifično in sicer raziskujemo interakcije proteinov, ki se vežejo na molekulo RNK. Ti proteini imajo zelo pomembno vlogo v celičnih procesih in so ključni za razumevanje določenih bolezni, kot so neurodegenerativne bolezni, kjer tudi tesno sodelujemo z Nevrološkim inštitutom na UCL.

Kaj tvoje raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja?

Razumevanje teh procesov na molekularnem nivoju lahko pripomore k učinkovitejšemu pristopu zaznavanja in zdravljenja teh bolezni v zgodnjih fazah razvoja.

Nejc Haberman (foto: Marcus Hessenberg)

Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten?

Najbolj prijetno je vsekakor samo raziskovalno delo in delo v skupini, saj se odlično razumemo in vse poteka precej dinamično in interaktivno. Manj prijetni deli službe pa so pisanje doktorskega dela, dokumentacij in člankov, ampak tudi to spada k raziskovalnemu delu.

Kako lahko primerjaš razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostuješ?

Težko primerjam, saj nimam kaj dosti izkušenj z raziskovalnim delom v Sloveniji. Je pa velika razlika raziskovanje znotraj mesta, kot je London, saj se počutiš zelo povezanega z ostalimi raziskovalnimi skupinami, kar pripomore k hitremu napredku. Sam sem to že opazil v primerjavi z delom v Cambridgu, kjer je bil inštitut malo bolj izoliran.

Z besedo in sliko deli z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s tvojim raziskovanjem.

Ena izmed najbolj navdušujočih novic je vsekakor delo na novem inštitutu, kamor smo se pravkar preselili, in sicer je to Francis Crick Institute, eden izmed največjih raziskovalnih inštitutov na področju raziskav biomedicine in je lociran v samem centru Londona.

The Francis Crick Institute (foto: NH)

Kaj bi bil, če ne bi bil znanstvenik? Kakšne so bile tvoje alternative ob vpisu na univerzo?

Želel sem postati učitelj računalništva, ampak mi šolski sistem takrat tega vpisa ni omogočal zaradi srednje tehnične izobrazbe. Izbire ni bilo ravno veliko, zato sem se odločil za študij računalništva in informatike na Univerzi v Mariboru.

Koga od nam znanih ali neznanih bi povabil na večerjo, če ne bi bilo nobenih omejitev?

Stephena Frya, ki je meni osebno ena izmed najbolj zabavnih in razgledanih oseb ter tudi bivši voditelj moje najljubše oddaje QI (Quite interesting).

Če bi imel milijon evrov za poljubno raziskavo, kaj bi raziskoval?

Raziskoval bi na istem področju, ampak bi v raziskavo vpletel velike količine podatkov, ki bi lahko privedle k širšemu razumevanju celičnih procesov.

Kaj boš počel čez 5 let in kaj čez 40 let?

Zaenkrat mi odgovora na to vprašanje nikoli ni uspelo pravilno napovedati, tako da ne vem in se s tem niti ne obremenjujem.

Priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podkast.

Knjiga: Štoparski vodnik po Galaksiji.

Igra: namizna igra Eclipse.

Stran/Podkast: The Verge.

S čim se zamotiš in kakšne izgovore si izmišljuješ, ko zavlačuješ ali odlašaš pri stvareh, ki jih moraš narediti (članek, doktorat)?

Najbolj z glasbo, saj sem še vedno aktiven član pri slovenski glasbeni skupini Jazoo. Drugače pa tudi s pivovarjenjem, kuhanjem, koncerti in z druženjem, seveda. V mestu, kot je London, se je zelo enostavno zamotiti.

Kaj bi ti lahko v tem trenutku izboljšalo kakovost življenja?

Da bi dan imel več kot 24 ur.

 

————————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki in sogovornice pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak četrtek.

———————————————-