Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 5. del

Tako kot v prejšnjih sezonah, bralna priporočila naših intervjuvancev. 25 knjig, ki odstirajo nova obzorja. #MetaPHoDcast Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 1....

Tako kot v prejšnjih sezonah, bralna priporočila naših intervjuvancev. 25 knjig, ki odstirajo nova obzorja. #MetaPHoDcast

Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 1. del
Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 2. del
Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 3. del
Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 4. del

Humanist Simon Malmenvall (82. podkast). V branje priporoča knjige Puti russkogo bogoslovija (Georgij Florovskij); Ot Rusi k Rossii (Lev Gumilëv); East and West: The Making of a Rift in the Church: From Apostolic Times until the Council of Florence (Henry Chadwick); Cerkov’ ne est’ akademija. Russkoe vneakademičeskoe bogoslovie XIX veka (Pavel Hondzinskij), katerih rdeča nit je vzhodno krščanstvo oz. ruska pravoslavna cerkev.

Geodetka Urša Kanjir (85. podkast) bi priporočila: družbeno satiro, ki se dotakne prilagajanja okolju Galapagos island (Kurt Vonnegut); strip, ki s pomočjo risb in fizike razlaga pojave v vesolju The complete cosmicomics (Italo Calvino) in knjigo o migracijah na Mediteranskem morju Mediterranean Migrations at the World’s Deadliest Border (Maurizio Albahari).

Strojnik Tadej Stepišnik Perdih (87. podkast) rad bere fantazijske knjige, navdahnjene s humorjem, kakršne piše Terry Prachett. Za bolj “resne” poslušalce predlaga že večkrat omenjeno knjigo na Meta PHoDkastu: Thinking, Fast and Slow Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, Daniela Kahnemana.

Biotehnologinja Beti Vidmar (89. podkast) priporoča knjigo “Močnejši od sovraštva“, avtorja Tima Guenarda, ki je znal svoje življenje kljub hudemu odraščanju obrniti v pozitivno smer.

Fizik Žiga Štancar (90. podkast), ki je tudi član bralnega krožka, poslušalkam in poslušalcem predlaga, da v roke vzamejo sedmerologijo Dark Tower Stephena Kinga in knjige Arta Paasilinne za doktorske študente in študentke, ki naj bi bili naveličani življenja. Žigi sta všeč tudi knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleya in Lincoln in the Bardo Georgea Saundersa. Poleg književnosti pa iz poljudne znanosti priporoča knjigo Other Minds: the Octopus, the Sea, and the Deep Origins of the Consciousness, avtorja Petra Godfrey-Smitha.

Antropologinja Ajda Pretnar (92. podkast) priporoča v branje Knjigo šifer, avtorja Simona Singha.

Matematik Riccardo Ugolinij (93. podkast) predlaga dve knjigi, The Number Devil in Flatland: A Romance of Many Dimensions, ki predstavita matematiko skozi roman.

Biotehnologinja Matja Zalar (94. podkast), priporoča knjigo pisatelja in nevrokirurga Henrya Marsha z naslovom Do no Harm, kjer se prepletajo zgodbe o življenju, smrti in možganski kirurgiji.

Računalničar Tome Eftimov (32. zapis) v branje predlaga knjigo Rojstvo teorema Cedrika Villanija, ki opisuje svoje odkritje matematičnega teorema, ki mu je prislužilo Fieldsovo medaljo.

Fizičarka Katja Klobas (95. podkast) priporoča knjigo Sarajevski omnibus Veliborja Čolića, ki je preplet resničnih in izmišljenih dogodkov, biografij ter skozi mite in legende sestavlja barvito zgodbo Sarajeva iz začetka 20. stoletja.

Farmacevtki Andreji Detiček (96. podkast) je od leposlovnih knjig všeč Paolo Coelho – Alkimist, od strokovnih pa Andy Field – Discovering statistics using SPSS.

Biologinja Shakira Quiñones (97. podkast) predlaga knjigo Nancy Baron Escape from the Ivory Tower, kjer izveste vse o tem, kako boljše predstavljati znanost.

Gradbenica Nina Zupan (98. podkast) priporoča knjigo z naslovom “Sto let samote“, avtorja Gabriela Garcie Marqueza.

Mikrobiolog Mihael Špacapan (99. podkast) pa predlaga knjigo The Logic of Scientific Discovery Karla Popperja, ki govori o filozofiji znanosti.

Veliko užitkov v (poletnem) branju, se slišimo in beremo v 6. sezoni Meta PHoDcasta.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.