Peto sezono smo odvodili Ana Slavec, Mišel Cevzar in Zarja Muršič. Pogovarjali smo se s kar 19 mladimi raziskovalkami in raziskovalci z različnih področij...

Peto sezono smo odvodili Ana Slavec, Mišel Cevzar in Zarja Muršič. Pogovarjali smo se s kar 19 mladimi raziskovalkami in raziskovalci z različnih področij znanosti. 


V peto sezono smo zakorakali v zadnjih izdihljajih lanskega poletja. V 82. podkastu se je Mišel pogovarjal s humanistom Simonom Malmenvallom o zgodovini in teologiji Kijevske Rusije. Iz humanistike smo jeseni zaplavali v računalništvo in biologijo. Ana se je pogovarjala z računalničarjem Markom Grgurovičem o optimizaciji algoritmov na grafih in razpetosti med raziskovalnim delom in delom v industriji iger (83. ep.). Jaz sem govorila z biologinjo Nino Zupanič o sladkorjih v prehrani (84. ep.). V začetku jeseni se je Mišel pogovarjal še z geodetko Urško Kanjir. V 85. podkastu sta se pogovarjala o analizi satelitskih slik in spremljanju nezakonitih migracij na morju.


November sem začela s pogovorom z biologom Markom Ilićem, ki je v sklopu svojega doktorata raziskoval vid pri obadih, vinskih mušicah in drugih dvokrilcih (86. ep.). Mišel je v 87. podkastu gostil strojnika Tadeja Stepišnika Perdiha; pogovor je tekel o vplivu in možnosti uporabe hidrodinamske kavitacije v pralnih strojih. 


Praznični december sem začela s pogovorom s pravnikom Miho Hafnerjem, ki je v svojem doktoratu raziskoval uporabo nevroznanosti v kazenskem pravu (88. ep.). V zadnjem podkastu v letu 2018 je Mišel gostil biotehnologinjo Beti Vidmar. V 89. podkastu sta govorila o uporabni mikrobiologiji, saj Beti raziskuje možnosti za mikrobno razgradnjo keratina v termofilnem metanogenem bioreaktorju.


Leto 2019 sem začela s pogovorom s fizikom Žigom Štancarjem o jedrski energiji in podrobneje o fuziji (90. ep.). Mišel se je v 91. podkastu pogovarjal z robotikom Robertom Bevcem o tem, kaj imajo skupnega dojenčki in roboti. V februarju sem se z antropologinjo Ajdo Pretnar pogovarjala o računski antropologiji, pametnih stavbah in vreči besed (92. ep.). 


Marec smo odprli s prvim podkastom v angleščini z matematikom Riccardom Ugolinijem, ki raziskuje na področju eliptične kompleksne geometrije: pogovor je tekel o različnih prostorih, dimenzijah in simetrijah (93. ep.). Mišel je konec meseca naredil intervju z biotehnologinjo Matjo Zalar, ki raziskuje v okviru večjega evropskega projekta, katerega cilj je ustvariti prosto dostopno podatkovno bazo, ki vsebuje rezultate in podatke najnovejših raziskav o lastnostih proteinov in farmacevtskih formul (94. ep.). 


Deževen april smo začeli s edinim zapisom v 5. sezoni Meta PHoDcasta. Zapis je uredila Ana, prispeval ga je računalničar Tome Eftimov, ki je nominiral letošnjo prejemnico nagrade za mentorico oz. mentorja leta. Tome je doktoriral na temo Statistične analize podatkov in obdelave naravnega jezika za prehransko znanost (32. zapis). V 95. podkastu sem se pogovarjala s fizičarko Katjo Klobas o statistični fiziki in napovedovanju fizikalnih pojavov z modeli. Maj smo začeli s pogovorom o dostopu zdravil za zdravljenje redkih bolezni s farmacevtko Andrejo Detiček (96. ep.). 


Peto sezono sem končala s še enim podkastom s tujo mlado raziskovalko. V 97. podkastu sem se pogovarjala z biologinjo Shakiro Quiñones o evoluciji spolno dimorfne vrste pajkov. Mišel je v zadnjem podkastu te sezone zaključil z gradbenico Nino Zupan, s katero sta govorila o gradbenih nanomaterialih (98. ep.). Sezono je sklenila Ana s pogovorom o komunikaciji sluzastih bakterij v tleh z mikrobiologom Mihaelom Špacapanom (99. ep.).


V petih letih smo skupaj z Lukom Auscem pripravili 99. podkastov in 32. zapisov z več kot 130-imi mladimi raziskovalkami in raziskovalci. Vabljene in vabljeni tudi k poslušanju podkastov iz prve, druge, tretje ali četrte sezone. Se slišimo spet jeseni, ko začnemo s 6. sezono Meta PHoDcasta!


——

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.