Meta PHoDcast Zapisi 20: Eva Zupančič, farmacevtka

EVA ZUPANČIČ je doktorska študentka farmacije na Univerzi v Lizboni in trenutno gostuje na Oddelku za imunologijo na Weizmannovem inštitutu v Izraelu. Ukvarja se z uporabo nanotehnologije...

EVA ZUPANČIČ je doktorska študentka farmacije na Univerzi v Lizboni in trenutno gostuje na Oddelku za imunologijo na Weizmannovem inštitutu v Izraelu. Ukvarja se z uporabo nanotehnologije na področju zdravljenja raka, pri čemer razvija dostavni sistem za tarčno ciljanje specializiranih imunskih celic, pri čemer lahko z nižjimi odmerki zagotovimo podaljšano sproščanje z manj stranskimi učinki.

Eva Zupančič (foto:: Menno Daan de Kok).

1. Kakšne okoliščine so te privedle na trenutno raziskovalno ustanovo?

Izkušnje v tujini sem si začela nabirati že v času dodiplomskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, saj sem v zadnjem letniku študija odšla na Erasmus izmenjavo v Lizbono. Na Fakulteti za farmacijo Univerze v Lizboni sem opravila tudi laboratorijski del diplomske naloge. Izdelala sem mikrodelce z namenom podaljšanja sproščanja antibiotika pri transplantacijah kolka, kjer so zapleti z infekcijami res pogosta težava.

Formulacija in aplikacija mikrodelcev me je tako navdušila, da sem se leto dni kasneje vpisala doktorat na tamkajšnji katedri za farmacevtsko tehnologijo. Takrat sem si želela delati na projektu, ki omogoča aplikacijo nanomedicine na področju imunoterapije raka. Tako se je začel moj doktorski študij v Lizboni pod vodstvom prof. Helene Florindo in prof. Rogéria Gasparja, pionirja nanomedicine. Tam sem razvila in karakterizirala stabilen in visoko ponovljiv dostavni sistem z nameni tarčnega ciljanja specializiranih imunski celic, t. i. dendritskih celic. Vendar je dober dostavni sistem dovolj le v teoriji, medtem ko je za dokaz učinkovitosti potrebno poznati vplive nanodelcev na imunski sistem. Zato smo v tem začetnem času razvoja in optimizacije tarčnega dostavnega sistema vzpostavili sodelovanje s Prof. Steffenom Jungom, na Weizmannovem inštitutu (WIS) v Izraelu. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na komunikacijo in delovanje specializiranih imunskih celic – kot so dendritske celice, makrofagi in monociti – s preostalimi celicami imunskega sistema, predvsem limfociti.

Zadnje leto na WIS proučujem vpliv različnih nanodelcev na kratkoročni in dolgoročni imunski odziv v stanju dinamičnega ravnovesja. Poleg tega proučujem učinkovitost in vpliv nanodelcev tudi v patološkem stanju, saj mi je v tem letu uspelo pridobiti dodatna sodelovanja s pionirji v razvoju imunoterapije za zdravljenje raka: in sicer s prof. Leo Eisenbach, s katero sodelujem pri poskusih zdravljenja melanoma, ter s prof. Esharjem Zeligom, ki mi je omogočil uporabo njegovega modela za študij učinkovitosti nanodelcev v imunoterapiji raka dojke.

SLIKA: Skupinska slika Jungove raziskovalne skupine v kampusu Weizmannovega inštituta. V prvi vrsti (od leve proti desni): Eva Zupančič, Dr. Yochai Wolf, Dr. Caterina Curato, Dr. Sigalit Boura-Halfon, Yifat Segal-Hayou,Prof. Steffen Jung, Stojijo (od leve proti desni): Nina Cortese, Dr. Yuan Xia, Jung-Seok Kim, Mor Gross, Zhana Moshayev, Biana Bernshtein, Eyal David (foto: Yaara Biess).

2. Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas?

Na področju zdravljenja raka je še ogromno prostora za izboljšave. Čeprav poznamo številne oblike zdravljenja, je vedno bolj jasno, da obstoječe terapije niso za vsakogar. Obstaja namreč velika heterogenost raka med različnimi bolniki in znotraj posameznega bolnika, med primarnim tumorjem in metastazami. Tudi če se osredotočimo le na eno vrsto raka, npr. na raka dojke, so razlike velike, saj igrajo pomembno vlogo tudi mikro okolja raka, imunski sistem, mikrobiomi in geni posameznika. To lahko vodi do variacij v učinkovitosti terapije, saj konvencionalni pristopi zdravljenja ponavadi niso dovolj specifični in povrh vsega v veliki meri prizadenejo tudi zdrave celice in zdravo tkivo.

Veliki napredki na področju nanotehnologije in imunologije v zadnjih 20 letih predstavljajo mejnike in počasi spreminjajo pristop in način zdravljena.

Obračamo se k personalizirani medicini (ang. personalized medicine), a je za učinkovitost, dostopnost in ekonomičnost tega načina zdravljenja treba razviti ustrezne dostavne sisteme, ki bodo olajšali t.i. »bench to bed production«.

Nanomedicina nam omogoča, da številne zdravilne učinkovine, biološkega ali pa sintetičnega izvora, dostavimo v nižjih odmerkih, z možnostjo podaljšanega sproščanja in posledično z bistveno manj stranskimi učinki. Verjamem, da kombinacija nanomedicine z imunoterapijo predstavlja za prihodnost ogromen potencial, ne le za namene zdravljenje raka, ampak tudi pri zdravljenju virusnih in bakterijskih infekcij ter številnih avtoimunih bolezni.

3. Kaj tvoje raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja?

Z mojim raziskovalnim delo želim razviti nano dostavni sistem, ki bo ciljal točno določeno vrsto imunskih celic in bo omogočil specifični imunski odgovor. Zato je potrebno raziskati delovanje in učinek nanodelcev v stanju dinamičnega ravnovesju in tega primerjati z delovanjem v rakavem okolju. Imunski sistem je zelo kompleksen, saj že zelo majhne spremembe pri izdelavi nanodelcev, variacija v njihovi velikosti, prisotnost ali odsotnost protiteles lahko vodijo do popolno drugačnega imunskega odziva.

Imamo ogromno znanja o materialih, ki jih uporabljamo za izdelavo nanodelcev, medtem ko veliko premalo vemo, kakšne so interakcije teh nanodelcev s celicami imunskega sistema, po kakšnem mehanizmu delujejo, kje nanodelci razpadejo in predvsem, kako zagotoviti učinkovito komunikacijo med celicami imunskega sistema. To so vprašanja, na katera skušam odgovoriti in nam bodo v dobi personalizirane »bench to bed« medicine olajšala razvoj, povečala učinkovitost in specifičnost terapije za zdravljenje raka.

4. Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten?

Najmanj prijetno je zagotovo administrativno delo in birokracija. Vse ostalo je super, saj je delo zelo dinamično in raznoliko! Dan ni nikoli enak dnevu! Uživam v raziskovanju, všeč mi je celotna priprava na eksperiment, izdelava protokola, branje člankov in fizični del poskusa. Rada tudi analiziram rezultate, še posebej, če se na koncu izkaže, da je bil poskus res uspešen in nam poda dodatne smernice za nadaljnje raziskovanje.

5. Kako lahko primerjaš razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostuješ?

Težko primerjam, saj v času dodiplomskega študija nisem imela neposrednega stika z raziskovanjem v Sloveniji.

6. Z besedo in sliko deli z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s tvojim raziskovanjem.

Eden najboljših trenutkov v laboratoriju je, ko odkriješ, da imajo lahko že majhne razlike v kemični sestavi ali pa integraciji antigena v dostavni sistemi (nanodelcev), neverjeten vpliv na posledice in učinkovitost zdravljena. To je fenomenalen občutek, na tak način pridobiš obilico znanja, ki lahko, če si dovolj vztrajen, vodi do razvoja optimalnega dostavnega sistema.

SLIKA: Izolacija specializiranih imunskih celic po immunoterapiji z nanodelci (foto: Catarina Curato).

7. Kaj bi bila, če ne bi bila znanstvenica? Kakšne so bile tvoje alternative ob vpisu na univerzo?

Verjetno bi bila svetovna popotnica. Spoznavanje novih ljudi, njihovih kultur, običajev in hrane me izredno veseli in vedno napolni z energijo. Vsakič, ko le imam malo več časa, rada odpotujem kam v neznano.

8. Koga od nam znanih ali neznanih bi povabila na večerjo, če ne bi bilo nobenih omejitev?

Nedvomno bi bil zelo zanimiv sogovornik Albert Einstein.

9. Če bi imela milijon evrov za poljubno raziskavo, kaj bi raziskovala?

Verjetno bi se osredotočila na oblikovanje dostavnega sistema za ciljanje mikro okolja raka (ang. Tumor microenvironment, TME), v katerem najdemo različne imunske celice, ki čakajo, da jih aktiviramo in da uničijo tumor. To je področje z ogromno potenciala in zagotovo vredno podrobnejše obravnave.

SLIKA: Eva pred pospeševalnikom delcev na kampusu Weizmannovega inštituta, t. i. Snoopyjem (foto: Caterina Curato).

10. Kaj boš počela čez 5 let in kaj čez 40 let?

Nisem navajena načrtovati za toliko let vnaprej! Toda predvidevam, da bom čez 5 let zagotovo še naprej raziskovala, odkrivala, se učila ter skušala najti odgovore za bolj učinkovito, specifično, bolnikom bolj prijazno terapijo zdravljenja raka.

Čez 40 let … Upam, da bom na kakšni barki. Če ne na barki, pa zagotovo nekje blizu morja, uživala v družbi svoje družine in prijateljev.

11. Priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podcast.

Jaz bi vsem, ki jih zanima znanost v širšem pogledu, predlagala spletni portal ScienceDaily, kjer so najnovejše raziskave predstavljene enostavno, nazorno in v poljudnoznanstvenem jeziku.

12. S čim se zamotiš in kakšne izgovore si izmišljuješ, ko zavlačuješ ali odlašaš pri stvareh, ki jih moraš narediti (članek, doktorat)?

Včasih se mi zdi, da je treba kak poskus še ponovit ali pa pridobiti še nekaj podatkov. To je zagotovo eden najbolj pogostih izgovorov … ni še vse OK!

Drugače pa rada posvetim čas mojim prijateljem. Dobra družba in povezovanje je vedno dober izgovor za odlašanje. Zagotovo pa mnogokrat tudi vir inspiracije. :)

13. Kaj bi ti lahko v tem trenutku izboljšalo kakovost življenja?

Idealno bi bilo, če bi dan imel kakšno uro več. Potem bi imela tudi več časa za kakšen obisk v Slovenijo in babičin štrudelj. :)

 

Naslovna fotografija: Menno Daan de Kok.

————————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki in sogovornice pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak četrtek.

————————————-