GAŠPER BEGUŠ (@gasbard) je diplomant primerjalnega jezikoslovja in slovenistike na Filozofski fakulteti UL, sedaj pa je doktorski študent  jezikoslovja na Univerzi Harvard, kjer se ukvarja s fonetiko in...

GAŠPER BEGUŠ (@gasbard) je diplomant primerjalnega jezikoslovja in slovenistike na Filozofski fakulteti UL, sedaj pa je doktorski študent  jezikoslovja na Univerzi Harvard, kjer se ukvarja s fonetiko in fonologijo ter z zgodovinskim jezikoslovjem. V doktorski disertaciji bo skušal pojasniti jezikovni razvoj, predvsem kako različni dejavniki vplivajo na človeški govor.


Gašper Beguš

1. Kakšne okoliščine so te privedle na trenutno raziskovalno ustanovo? Že v osnovni šoli sem se zanimal tako za družboslovne predmete kot tudi za naravoslovje. Gotovo imata malo vpliva na to tudi mama, ki je profesorica slovenščine, in oče, ki je geolog. Recimo, da je jezikoslovje mešanica obeh: na eni strani je jezik del naše biologije, nevrologije, po drugi strani pa se prenaša iz generacije v generacijo in velik del človekove kulture je vezan prav na jezik. Na trenutno raziskovalno univerzo sem prišel po precej ustaljeni poti. Na ljubljanski filozofski fakulteti sem študiral primerjalno jezikoslovje in slovenistiko. Eno leto sem se izobraževal tudi na dunajski univerzi preko izmenjave Erasmus. Imel sem veliko srečo, da sem na obeh ustanovah lahko delal z odličnimi profesorji. Želja po raziskovanju me je potem privedla do prijave na doktorski študij. Ker je nekaj časa kazalo, da bo v Ljubljani težko dobiti mesto mladega raziskovalca, sem se prijavil tudi na tuje šole. Prijava na doktorski študij je dolgotrajna in terja kar nekaj naporov, a prijavi se lahko vsak. Če te sprejmejo, načeloma dobiš vso šolnino plačano, poleg tega pa tudi štipendijo, s katero se preživljaš.


SLIKA: Pred enim izmed dodiplomskih študentskih domov na Harvardu (foto: osebni arhiv GB)

2. Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas? Kot sem omenil zgoraj, na jezik vpliva veliko dejavnikov. Sam se predvsem ukvarjam z govorom, torej s fonetiko in fonologijo ter z zgodovinskim jezikoslovjem. Na tem področju je še ogromno neznanega in moje glavno vprašanje je, kateri faktorji vplivajo na človeški govor in kako bi jih lahko razločili med seboj. Po eni strani je verjetno, da govor izoblikuje dejstvo, da se jezik prenaša iz generacije v generacijo in da se pri tem konstantno spreminja. Po drugi strani je tudi verjetno, da na govor vplivajo kognitivne omejitve v naših možganih. Cilj mojega raziskovanja je, da bi bolje razumeli vplive teh dveh faktorjev. Poleg tega se veliko ukvarjam tudi z rekonstrukcijo prajezika, predvsem praindoevropščine in praslovanščine. V okviru tega sem pisal o metriki v vedščini, pa recimo o naglasnem razvoju žirovskega in prekmurskega narečja. Trenutno pa pišem o razvoju glagolskega sistema avstronezijskih jezikov in vodim raziskavo o fonetiki.


SLIKA: V fonetičnem laboratoriju (foto: osebni arhiv GB)

3. Kaj tvoje raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja? Človeški govor je še velika neznanka. Zato je pomembno, da bi vedeli, kaj nanj vpliva, kako se razvija, in predvsem zakaj so njegove zakonitosti takšne, kot so. Za disertacijo recimo nameravam izvesti poskus, pri katerem bomo ustvarili umetne jezike in testirali, kako se subjekti naučijo določenih procesov. Rezultati naj bi bili relevantni tako za kognitivni aspekt jezika kot tudi za razumevanje jezikovnega razvoja. 4. Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten? Zase vedno pravim, da je stvar, ki jo najraje počnem, raziskovanje. Tako da je služba doktorskega študenta, ki je sestavljena predvsem iz raziskovanja, zelo prijetna. Seveda je delo dolgotrajno in naporno, ampak, kot pravi znani kliše, če delaš to, kar rad delaš, potem to ni služba. Najbolj prijeten je seveda trenutek, ko dobiš pdf svojega članka iz dobre znanstvene revije. Manj prijetni trenutki so, ko postane preveč naporno. Semestri so tukaj izjemno natrpani. Tudi poučevanje na univerzitetni ravni je zelo zanimivo, sploh če imaš motivirane študente. Pri učenju vedno skušam študente spodbujati k samostojnemu raziskovalnemu delu in v zadovoljstvo mi je spremljati njihov razvoj ali kakšen dober projekt, ki ga naredijo. Z ženo, ki je tudi doktorska študentka na Harvardu (iz primerjalne književnosti), imava tudi srečo, da so naju na univerzi izbrali za tutorja. To pomeni, da živiva skupaj z dodiplomskimi študenti in jim pomagava na akademskem, profesionalnem in osebnem področju. Harvardski študentje so neverjetni in ta del službe je nadvse prijeten.


SLIKA: Zaključna zabava s študenti po podelitvi diplom (foto: osebni arhiv GB)

5. Kako lahko primerjaš razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostuješ? Težko ocenjujem, ker sem bil v Sloveniji dodiplomski študent in nisem imel priložnosti za pravo raziskovalno delo. Vendar pa lahko primerjam dodiplomski študij v Sloveniji in tukaj, saj trenutno poučujem dodiplomske študente. Glavna razlika med evropskim in ameriškim dodiplomskim sistemom je v tem, da imajo študentje tu v Ameriki priliko spoznati se z raziskovalnim delom in metodami bistveno prej kot pri nas. To se mi izredno pomembno. Seveda so pri vsaki stvari prednosti in slabosti. Ampak, na primer, pred kratkim sem prejel finančna sredstva za svoj projekt, ki mi omogoča financiranje za šest dodiplomskih študentov, ki pomagajo pri projektu. S tem se učijo metod dela, programske opreme, skratka spoznavajo svet raziskovanja. In to nekateri že v drugem letniku. Tudi nasploh je pogosto, da so dodiplomski študenti povezani z raznimi laboratoriji že zelo zgodaj v svojem študiju.


Vedski rokopis (Vir: Wikipedia)

6. Z besedo in sliko deli z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s tvojim raziskovanjem. Pri jezikoslovju je navdušujoče to, da lahko kombiniraš znanstvene metode naravoslovja s filološkimi metodami in jih apliciraš na tisočletna kulturna izročila. Rgveda, zbirka staroindijskih himn, je na primer nastala pred približno 3500 leti. Himne so se do danes prenašale iz generacije v generacijo brahmanov, ki se naučijo celoten tekst na pamet. Neverjetno je, s kakšno natančnostjo so ohranili tekste izključno preko ustnega izročila – vede so zapisali šele stoletja pozneje. Na podlagi matematičnih metod lahko potem te tekste in jezikoslovne podatke v njih še natančneje analiziramo s končnim ciljem, da bi bolje razumeli jezik in govor. SLIKA: Rekonstrukcija vedskega akcenta v programu R-Studio (Vir: zaslonska slika GB) 7. Kaj bi bil, če ne bi bil znanstvenik? Kakšne so bile tvoje alternative ob vpisu na univerzo? Moja druga izbira je bila fizika. Resne probleme imam z vprašanjem, kaj bi bil, če ne bi bil raziskovalec. Dejansko ne vem. 8. Koga od nam znanih ali neznanih bi povabil na večerjo, če ne bi bilo nobenih omejitev? Mario Callas in Beniamina Giglija. Svojo najljubšo sopranistko in najljubšega tenorista. 9. Če bi imel milijon evrov za poljubno raziskavo, kaj bi raziskoval? Verjetno bi nadaljeval z raziskavami govora. Prednost velikih raziskovalnih projektov je, da omogočajo združevanje in sodelovanje večjega števila znanstvenikov, doktorskih in post-doktorskih študentov. To je ustavljena praksa v naravoslovju, v humanistiki in družboslovju pa manj — tak model bi bil gotovo eden od ciljev, če bi imel na razpolago velika finančna sredstva.


SLIKA: Študij starih jezikov (foto: osebni arhiv GB)

10. Kaj boš počel čez 5 let in kaj čez 40 let? Zavestno se izogibam dolgoročnemu planiranju (več kot 2 leti). Sicer pa upam, da bom še vedno raziskoval. Sploh si ne predstavljam, kaj vse bomo že vedeli oz. vedeli, da ne vemo, čez 40 let. 11. Priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podcast. Podcastov ne poslušam. Eden najboljših slovenskih filmov se mi zdi Splav meduze Karpa Godine. Knjiga: Vesolje Gregorja Strniše (pesniška zbirka) ali Gospa Dalloway Virginie Woolf (roman). 12. S čim se zamotiš in kakšne izgovore si izmišljuješ, ko zavlačuješ ali odlašaš pri stvareh, ki jih moraš narediti (članek, doktorat)? Tempo tukaj diktira, da vsaki obveznosti pripišem neko vrednost nujnosti. Včasih je odlaganje neizbežno, ampak poizkušam odlagati manj pomembne stvari in se osredotočati na bolj pomembne.


SLIKA: Pomlad ob reki Charles (foto: Gašper Beguš)

13. Kaj bi ti lahko v tem trenutku izboljšalo kakovost življenja? Da bi se vsak vikend z družino lahko teleportiral v Slovenijo. Potem bi šli k staršem ali starim staršem na govejo juho, regratovo ali motovilčevo solato, hodili bi v hribe, nabirat gobe in na dobre koncerte. Super bi bilo.


Ana Slavec (foto: osebni arhiv)
Dr. Luka Ausec (foto: osebni arhiv LA)

Avtorja Meta PHoDcasta sta dr. LUKA AUSEC in ANA SLAVEC. Luka je doktor bioloških znanosti, ki tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možgana v vse smeri, deloma tudi navznoter. Uživa v širjenju navdihujočih idej, deloma tudi v obliki čivkov. Ana je sociologinja in doktorska študentka statistike. Rada postavlja vprašanja, tako v anketah kot tudi sogovornikom v intervjujih. Piše za blog Udomačena statistika, na Twitterju pa jo najdete kot @aslavec. Preberite o ideji in začetnih ter vmesnih vtisih in poslušajte ostale epizode.

Twitter Mentions