Meta PHoDcast zapisi 02: Peter Gracar, matematik

PETER GRACAR (@nerdy_pete) je doktorski študent matematike na Univerzi v Bathu v Veliki Britaniji. Raziskovalno se ukvarja z verjetnostjo, ki ga je začela zanimati...

PETER GRACAR (@nerdy_pete) je doktorski študent matematike na Univerzi v Bathu v Veliki Britaniji. Raziskovalno se ukvarja z verjetnostjo, ki ga je začela zanimati že konec študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je tudi delal kot asistent pri Računalniškem praktikumu in Uvodu v  programiranje. Prakso je opravljal na Zavarovalnici Triglav, kje je spoznal aplikacije verjetnosti v aktuarstvu. Po diplomi je študij nadaljeval kot asistent na oddelku za ekonomijo na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo, ETH Zürich, kjer je magistriral na temo konveksne optimizacije tveganja. Po magisteriju se je zaposlil kot svetovalec na Deloitte Switzerland, vendar ga delo ni dovolj navduševalo, zato se je odločil vrniti v raziskovalno sfero.

V Angliji sedaj raziskuje modele gibanja naključnih sprehodov v okviru razširanja nalezljivih pojavov – naj bo to infekcija ali govorica – v primeru, da omejimo gibanje sprehajalcev, ki jih prenašajo. Računalniške simulacije, ki se pogosto uporabljajo za tovrstno modeliranje, bo skušal nadomestiti z bolj pospošljivimi matematičnimi izpeljavami na podlagi verjetnosti.

Peter Gracar (foto: osebni arhiv PG).

Kakšne okoliščine so te privedle na trenutno raziskovalno ustanovo?

To vprašanje si pogosto zastavljam tudi sam. Najboljši (in tudi najkrajši) odgovor, ki sem ga našel je, da me je sem pripeljala veriga srečnih naključij. Že tekom študija v Ljubljani mi je postalo jasno, da bi rad postal raziskovalec. Šele v zadnjem letniku pa sem končno ugotovil, katera veja matematike je prava zame – verjetnost. Od tam, preko ETHja v Švici in nazadnje v Anglijo, pa me je potem vodilo nekakšno akademsko dedovanje. Mentor v Ljubljani mi je svetoval vpis na magisterij v Švico, tamkajšnji mentor pa me je priporočil in usmeril v Bath. Seveda pa je ves čas veliko vlogo pri mojih odločitvah igrala tudi splošna usmeritev vseh omenjenih ustanov v verjetnost.

Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas?

Situacija, ki je v preteklem letu zaznamovala Afriko, a  na prvi pogled nima veliko skupnega z mojim delom, pa vendar je Ebola odličen primer pojava,  iz katerega lahko matematika črpa navdih. Denimo da imamo opravka z okužbo (ali, nekoliko manj morbidno, z govorico ali tračem), ki se širi med osebki, ki se srečajo med sicer povsem neodvisnim potepanjem. Znano je že, da se bo brez dodatnih pogojev okužba širila premosorazmerno s časom v vse smeri.

 

Celoten intervju je dostopen na TEJ povezavi.

 

Ana Slavec (foto: osebni arhiv AS)
Dr. Luka Ausec (foto: osebni arhiv LA)

Avtorja rubrike sta LUKA AUSEC in ANA SLAVEC. Vsak četrtek.

Luka je doktor bioloških znanosti, ki tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možgana v vse smeri, deloma tudi navznoter. Uživa v širjenju navdihujočih idej, deloma tudi v obliki čivkov.

Ana je sociologinja in doktorska študentka statistike. Rada postavlja vprašanja, tako v anketah kot tudi sogovornikom v intervjujih. Piše za blog Udomačena statistika, na Twitterju pa jo najdete kot @aslavec.

Preberite o ideji in začetnih ter vmesnih vtisih in si privoščite tudi ostale epizode.