Meta PHoDcast: Od poslušalke do ustvarjalke

Za Meta PHoDcast sem prvič slišala lani jeseni, ravno v tem času, ko je bila objavljena prva epizoda z Borom Gregorčičem (#1). Poslušala sem jo na računalniku, tako...

Za Meta PHoDcast sem prvič slišala lani jeseni, ravno v tem času, ko je bila objavljena prva epizoda z Borom Gregorčičem (#1). Poslušala sem jo na računalniku, tako kot občasno tu pa tam še katerega od slovenskih podcastov, ki sem jim takrat namenjala precej manj časa, kot jim ga danes. Podcast namreč ni radio, ki bi ga lahko posušal v ozadju, medtem ko pišeš programsko kodo ali prijavo na razpis. Zahteva pozornost, za kar si je v natrpanem urniku dnevnih aktivnosti težko vzeti čas. Preobrat se je zgodil, ko sem na telefon naložila aplikacijo za poslušanje podkastov.

Ne vem, zakaj se mi ni prej posvetilo, da bi si lahko poznopopoldanske sprehode popestrila s poslušanjem pogovorov o znanosti in o drugih temah. Od takrat naprej podcaste poslušam ne le na sprehodih, ampak imam slušalke v ušesih tudi medtem, ko obešam perilo ali kuham. Nepogrešljivi so pri dolgem čakanju na letališču ter pri vožnji z avtobusom in vlakom. Včasih, ko nimam sopotnikov, podcaste poskušam tudi med vožnjo z avtom.

Osebno zgodbo lahko odslikam tudi širše. Čeprav podkasti, tehnično gledano, obstajajo že vsaj desetletje, šele v zadnjih letih opažamo njihovo renesanso, kot so se izrazili pri NY Magazine. O naraščanju priljubljenosti podkastov so pisali tudi slovenski mediji, denimo Sobotna Priloga in Dnevnik. Vendar poznavalci poudarjajo, da ne gre za nenaden bum, ampak za počasno večletno rast, kar (za ZDA) potrjujejo tudi podatki raziskovalnega centra PEW. Po podatkih Edison Research je v zadnjem mesecu podkast poslušalo 17% Američanov (starih 12 ali več let).

Za Evropo primerljivih podatkov nimamo, se pa nakazuje, da so tudi tu vse bolj priljubljeni, predvsem v UK. Naraščanje števila poslušalcev podcastov lahko (vsaj deloma) pojasnimo z naraščanjem števila uporabnikov mobilnih telefonov, pa tudi njihove zmogljivosti, s čimer postajajo vse bolj dostopni.

Revija Forbes napoveduje, da bo do še večjega dosega podkastov prišlo z avtomobili z internetno povezljivostjo. Poleg tega napovedujejo, da bo v prihodnosti prav vsakdo imel svoj podcast, zato svetujejo, da začnite svojega že zdaj.

Jaz sem za to že poskrbela. No, nisem ravno začela svojega, ampak sem se pridružila Luki Ausecu, ki me je povabil, da mu pomagam pri ustvarjanju Meta PHoDcasta in širjenju navdihujočih idej.

Polona Sitar (foto: osebni arhiv)

Še pred začetkom druge sezone je bil moj prispevek k podcastu kratka anketa, s katero smo skušali ugotoviti, kako ste bili poslušalci zadovoljni s prvo sezono. Kljub skromnemu odzivu na anketo, ki smo jo izvedli v drugi polovici junija, smo pridobili veliko koristnih povratnih informacij. Večini od tridesetih odgovarjajočih se dolžina zdi ravno pravšnja. Navadno ga poslušajo na osebnem računalniku, vendar je tudi veliko takih, ki ga spremljajo preko mobilnih napravah. Največ poslušalcev je kot najljubšega izbralo pogovor s kulturno antropologinjo Polono Sitar, o raziskovanju potrošnih navad žensk v času socializma (#6). Dve tretjini poslušata tudi ostale slovenske podcaste, predvsem so priljubljeni Metin čaj, Številke in Apparatus.

Poslušalci so v anketi pohvalili idejo podcasta, raznolikost sogovornikov in tem, njihovo razumljivo predstavitev in sproščenost pogovorov. Dobili smo tudi nekaj predlogov za izboljšave: poslušalka si je zaželela manj monotone uvodne špice, nekaj poslušalcev pa drugačen sklop vprašanj na koncu. Podali so tudi nekaj konkretnih predlogov za vprašanja v bodočih oddajah in nekatera smo res vključili. Nabralo se je tudi kar nekaj predlogov za goste v bodočih oddajah. Upoštevati jih bomo skušali čim več, vendar bomo dali prednost področjem, ki so bila podzastopana. Še vedno pa sprejemamo tudi nove predloge.

Da se čimbolje pripravim na drugo sezono (in ker si je večina podkasterjev sredi poletja vzela dopust), sem se avgusta lotila prav posebnega izziva – še enkrat sem poslušala vseh 30 epizod MetaPHoDcast, po eno na dan.

Ob drugem poslušanju sem slišala podrobnosti, ki sem jih prvič preslišala, npr. da na Golniku vsak teden diagnosticirajo 5-10 novih primerov raka (#2). Ponovno sem poslušala o genetskih dejavnikih samopoškodovalnega vedenja (#3), o urbanih pripovedkah (#4), kakovosti bivanja v mestih (#5) in o programu, ki bo ljudi učil programiranja (#7).

Izvedela sem, da se žuželke sporazumevajo z vibracijami (#8) in da imajo tudi bakterije socialno življenje (#9). Tudi ob drugem poslušanju nisem povsem razumela, kaj so to triazolijeve soli (#10), s katerimi se ukvarja moj sokrajan Aljoša Bolje, sem pa zelo uživala na koncertu njegove skupine Pizza connection. Zaželela sem si, da bi tudi sama imela dostop do naprav, ki jih uporabljajo v laboratoriju za kognitivno nevroznanost (#11) ali pa imela privilegij brskanja po srednjeveških rokopisih (#12).

Spet sem odkrivala, kako biologi z naprednimi genetskimi metodami proučujejo ribje populacije (#13) in kako kemiki proučujejo bioaktivno steklo (#16) in keramične materiale, ki omogočajo pretvorbo temperaturne razlike v električno energijo (#14). Spraševala sem se, kako je sredi poletja šele vroče tistim, ki delajo v industriji jekla (#17). Spet sem bila vesela, da ima moje področje, statistika, raznovrstne aplikacije, npr. pri modeliranju sproščanja zdravilnih učinkovin v človeškem telesu (#18) ter pri merjenju psihosocialnega čuta zdravnikov (#19).

Ana Slavec (foto: osebni arhiv)

Pokukala sem v svet filozofov, ki proučujejo učenje kompleksnih gibalnih vzorcev (#20), ter tistih, ki se ukvarjajo z indijsko filozofijo (#21). Na praktičnih primerih sem se seznanjala s koncernskim pravom (#22). Razmišljala sem, ali bi tudi v domačem vinarstvu poskusili z gensko inžiniranimi kvasovkami (#23) ter ali bi tudi sama preizkusila terapijo z zdravilnim blatom (#24). Oddahnila sem si, da lahko ribe uživam, ne da bi me pretirano skrbelo za težke kovine v njih (#25). Spet sem se navduševala nad klasifikacijo grafov (#26) in nad mavčnimi odlitki gem v Narodni galeriji (#27) ter se naučila novega pridevnika: tribološki (#28). Koristno se mi je zdelo ponovno poslušati tudi pogovora z ekonomistoma, o negativnih vidikih delovnega zanosa (#29) in o ekonomiki energetike (#30). Skratka, zelo poučen mesec je bil in mi je bilo žal, da ga je bilo tako hitro konec.

Na srečo je v začetku septembra Luka že posnel novo epizodo, z računalničarko Marinko Žitnik, čigar delo je lahko navdih marsikomu. Sama sem na prvi intervju povabila tolmačko Jano Zidar Forte, saj je prevajalstvo področje, ki ga v podcastu še nismo obravnavali, predvsem pa zato, ker me je zanimalo, kako tolmačem uspe tako spretno obvladati več miselnih procesov hkrati. Pred snemanjem sem prebrala nekaj (povzetkov) njenih prispevkov in pripravila vprašanja. Čeprav sem doma preizkusila mikrofon, me je skrbelo, da bo šlo kaj narobe in sva za vsak slučaj vključili še en mikrofon v tolmaški učilnici. Po pogovoru mi je Luka pokazal nekaj osnovnih trikov, kako urediti posnetek v programu Audacity. Jana je profesionalna govorka, zato z njenimi segmenti nisem imela veliko dela – sem se pa zato toliko bolj posvetila skrivanju mašil v lastnem govoru.

Urejanje zvočnega posnetka v programu Audacity.

Kot ste opazili, druga sezona podcasta prinaša tudi novost: tekstovne intervjuje z mladimi slovenskimi raziskovalci v tujini. Zakaj ne audio? Delno zato, ker je težko zagotavljati kakovost posnetkov na drugi strani linije, delno pa zato, ker s tem želimo rubriko približati tudi tistim bralcem, ki (še) niso poslušalci podkastov. V septembru sta na sklop 13 vprašanj odgovarjala biotehnolog Marko Verce in matematik Peter Gracar. Če veste za kakšnega zanimivega doktorskega študenta ali študentko, ki študira na instituciji v tujini, nam lahko to sporočite na [email protected].

Septembra nas je poleg tega razveselila novica, da se Meta PHoDcastu in Metinem čaju na Metini listi pridružuje še podcast Metamorfoza, v katerem dr. Matjaž Gregorič vsak drugi torek predstavlja novice s področja biologije organizmov, od krem iz ribje sluzi do halucinogenih črvov. Meta PHoDcast pa še vedno ob četrtkih – oktober je Luka otvoril z zelo zanimivim pogovorom z Barbaro Turk Niskač, ki se ukvarja z antropologijo otroštva. Prejšnji teden sva si privoščila pavzo, ki naj jo zapolni ta zapis – naslednji četrtek pa lahko pričakujete novo epizodo. Vabljeni k branju oziroma poslušanju!

 

Ana Slavec (foto: osebni arhiv AS).

Avtorica: Ana Slavec. sociologinja, doktorska študentka statistike na Univerzi v Ljubljani in mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Ukvarja se z anketno metodologijo, predvsem z izboljševanjem ubeseditve anketnih vprašanj. Piše za blog Udomačena statistika. Na Twitterju je @aslavec.