Meta PHoDcast 82: dr. Simon Malmenvall, humanist

Z dr. Simonom Malmenvallom o zgodovini in teologiji Kijevske Rusije. #MetaPHoDcast Dr. Simon Malmenvall je pravkar doktoriral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje...

Z dr. Simonom Malmenvallom o zgodovini in teologiji Kijevske Rusije.

#MetaPHoDcast

Dr. Simon Malmenvall je pravkar doktoriral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje znotraj programske skupine, katere teme so etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije in nasilje. Svojo doktorsko disertacijo je pripravljal pod študijskim mentorstvom prof. dr. Antona Štruklja in s pomočjo raziskovalnega mentorja prof. dr. Roberta Petkovška. Naslov njegove doktorske disertacije je Oblikovanje kulture Kijevske Rusije v luči pojmovanja zgodovine odrešenja. Trenutno deluje tudi na Fakulteti za poslovne vede, ki spada pod Katoliški Institut.

Simonova doktorska disertacija spada v okvir kulturno-idejne zgodovine in historične teologije.

Njen namen je slovenskemu znanstvenemu prostoru prvič sistematično predstaviti oblikovanje krščanske kulture Kijevske Rusije, najstarejše vzhodnoslovanske državne tvorbe, ki je obstajala med 10. in 13. stoletjem. V disertaciji je posebna pozornost namenjena proučitvi zgodovinske zavesti takratne staroruske posvetne in cerkvene elite. Če smem nekoliko poenostaviti, je Simon preučeval temelje (zametke) ruske pravoslavne cerkve s pomočjo štirih izbranih zgodovinsko-religijskih tekstov: pridigo Beseda o postavi in milosti, letopisom Pripoved o minulih letih, hagiografijo Branje o Borisu in Glebu in potopisom Življenje in romanje Danijela, igumana z Ruske zemlje.

Predsedniku vlade bi predlagal marsikaj, izpostavimo, da bi bil njegov prvi predlog spremeniti merila dodeljevanja sredstev ARRS tako, da bi vsaka veja znanosti dobila svoje kriterije za ocenjevanje kakovosti.

Kar se tiče orodij,  Simon predlaga predvsem študentom družboslovja in humanistike naslednji dve spletni strani:

Dlib: Digitalna knjižnica Slovenije, bogato zbirko starejših slovenskih monografij, zbornikov, revij in časopisov različnih področij in zvrsti ter
Fran, bogato zbirko slovarjev in drugega jezikoslovnega gradiva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Za tiste, ki jih zanima ruska akademska tematika in katoliška zgodovina, so dodatne povezave spodaj:

PostNauka.ru – ruski akademski izobraževalni portal (članki, posnetki predavanj ipd.) za različna področja znanosti, ki kakovost podane vsebine združuje z dostopnostjo širšemu krogu uporabnikov;
Akademija Arzamas – ruski akademski izobraževalni portal z bogato avdiovizualno ponudbo, specializiran za spletne tečaje/predmete o ruski in svetovni kulturni zgodovini različnih obdobij ter
New Liturgical Movement – mednarodni katoliški portal za zgodovino in oživljanje latinske liturgične dediščine.

Z njegove strani priporočene knjige so:

Georgij Florovskij, Puti russkogo bogoslovija (Pariz: 1937) – monumentalno in polemično delo ruskega pravoslavnega zgodovinarja in teologa o ruski teološki misli in cerkvenem izobraževanju od srednjega veka do začetka 20. stoletja;
Lev Gumilëv, Ot Rusi k Rossii (Moskva: 1992) – zadnje delo znanega ruskega zgodovinarja (hvaljenega in obenem metodološko spornega) o ruski srednjeveški zgodovini, zlasti v luči vpetosti v prostor evrazijskih step, v kateri med drugim povzema svojo teorijo »pasionarnosti«; knjiga ima velik vpliv na sodobne zagovornike »evrazijstva« oz. »četrte politične teorije«;
Henry Chadwick, East and West: The Making of a Rift in the Church: From Apostolic Times until the Council of Florence (Oxford: 2003) – pregledna znanstvena monografija angleškega zgodovinarja in teologa o sodelovanju in razhajanju med vzhodnim in zahodnim krščanstvom od antike do poznega srednjega veka;
Pavel Hondzinskij, Cerkov’ ne est’ akademija. Russkoe vneakademičeskoe bogoslovie XIX veka (Moskva: 2016) – znanstvena monografija, ki ponuja pregled ruske pravoslavne teološko-filozofske misli laiških avtorjev 19. stoletja, delujočih izven cerkvenih akademskih ustanov (npr. Homjakov, Dostojevski, Solovjov).

Kot velik ljubitelj filmov z vojaško tematiko priporoča naslednje filme:

Bitka na Neretvi (1969) – klasika jugoslovanske filmske produkcije, epopeja o drugi svetovni vojni na bosansko-hercegovskem bojišču spomladi 1943;
Karavla (2006) – post-jugoslovanski film, tragikomedija o življenju na obmejni postojanki (karavli) Jugoslovanske ljudske armade pri Ohridskem jezeru;
Admiral (2008) – ruski film o Aleksandru Kolčaku (1874–1920), vice-admiralu ruske imperialne vojne flote in voditelju protikomunističnega gibanja v ruski državljanski vojni in
Brestska trdnjava (2010) – rusko-beloruski film o samožrtvovanju sovjetskih vojakov v prvi večji bitki nemško-sovjetskega spopada v drugi svetovni vojni (junij 1941) v mestu oz. trdnjavi Brest (današnja Belorusija).

Na večerjo bi povabil Franca Grivca (1878–1963), teologa in zgodovinarja, doslej največjega slovenskega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo in delovanje svetih Cirila in Metoda.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.