Z antropologom Valterjem Cvijićem, slovenistko Nino Ditmajer, geografom Petrom Kumerjem in arheologinjo Eleno Legiša o socialnem konfliktu v tranzicijski Srbiji, zgodovini slovenskega jezika, lastnikih malih...

Z antropologom Valterjem Cvijićem, slovenistko Nino Ditmajer, geografom Petrom Kumerjem in arheologinjo Eleno Legiša o socialnem konfliktu v tranzicijski Srbiji, zgodovini slovenskega jezika, lastnikih malih gozdnih posesti in keramiki iz kolišč na Ljubljanskem barju.


#MetaPHoDcast

Zadnjo epizodo tretje sezone MetaPHoDcast sem posnela v atriju ZRC SAZU, kjer sem gostila štiri mlade raziskovalce in raziskovalke z različnih področij znanosti, ki raziskujejo pod isto streho:


Valter Cvijić z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je diplomiral iz družboslovne informatike na FDV ter magistriral iz etnologije in kulturne antropologije na FF UL. Kot raziskovalec se ukvarja predvsem z družbenimi in kulturnimi razsežnostmi političnih in ekonomskih transformacij postjugoslovanskega prostora. Pod mentorstvom dr. Tanje Petrovič zaključuje doktorsko disertacijo, v kateri obravnava privatizacijo, socialni konflikt in vsakdanje življenje nekdanjih industrijskih delavk in delavcev v tranzicijski Srbiji.



Nina Ditmajer z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je na FF UM diplomirala iz slovenistike, kjer je kot štipendistka Škrabčeve ustanove in pod mentorstvom dr. Marka Jesenška nadaljevala z doktorskim študijem zgodovine slovenskega jezika, ki ga zaključuje letos. V tem času je končala tudi zaporedni študij teologije, s katerim je želela poglobiti svoje razumevanje cerkvenih besedil, ki jih proučuje. Od lani je vpisana tudi na Podiplomsko šolo ZRC SAZU, kjer pod mentorstvom dr. Luke Vidmarja pripravlja doktorsko disertacijo o pesništvu na slovenskem Štajerskem v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja.


Peter Kumer z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je na FF UL diplomiral iz geografije, sedaj pa se ukvarja z antropološkimi vidiki prostorske razporeditve socialnih skupin in njihovim odnosom do okolja. Nedavno je v pregled oddal doktorsko disertacijo, ki jo je pripravil pod mentorstvom dr. Irme Potočnik Slavič in dr. Mimi Urbanc, v kateri obravnava lastnike majhnih gozdnih posesti in njihov način gospodarjenja.


Elena Leghissa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je na FF UL diplomirala iz arheologije. Ukvarja se s prazgodovino in pod mentorstvom dr. Bibe Teržan in dr. Antona Veluščka zaključuje doktorsko disertacijo o keramiki iz Dežmanovih kolišč pri Igu na Ljubljanskem Barju, ki  sodijo med najbolj bogata in poznana najdišča tega časa.


Ker v končnem sklopu ni bilo časa za vsa vprašanja, ki jih na koncu navadno postavimo vsem intervjuvancem, sem prosila, da priporočilo knjige, filma, igre, spletne strani ali podkasta pripravijo v pisni obliki:

“Priporočil bi Naš Vsakdan (2015), bosanski film režiserke Ines Tanović, ki je zgodba povprečne družine v Sarajevu. Gre za luciden prikaz izginjanja normalnega življenja po razpadu Jugoslavije, o propadu družinskih vrednot, ujetosti, korupciji in vlogi družinskih vezi sredi tranzicijskega kaosa.” – Valter Cvijić
“Sodim v skupino ljudi, ki težko usklajuje umetniško in strokovno raven jezika. Zelo občudujem raziskovalce, ki se lahko poleg svojega znanstvenoraziskovalnega dela še uspešno in produktivno literarno udejstvujejo. Knjige so zame vse od leta 2012, torej odkar sem se vpisala na doktorski študij, večinoma gradivo za analizo. Tako neestetsko branje knjig je zelo neproduktivno in uničuje umetniški proces vsakega pisca, tudi mene kot (nekdanjo) pesnico. Vendar zadnje čase kot urednica za književnost revije Tretji dan ponovno vstopam v ta proces in odkrivam bogato slovensko izročilo religiozne in duhovne lirike. Poslušalcem toplo priporočam Zbrano delo Vladimirja Truhlarja, Mirana Jarca in Edvarda Kocbeka.” – Nina Ditmajer
“Poslušalcem priporočam knjigo Hanifa Kureishija Buda iz predmestja, ki govori o odraščanju v etnično raznolikem Londonu. Navdušil me je tudi roman Harukija Murakamija (pravzaprav gre za zbirko esejev) z naslovom O čem govorim, ko govorim o teku. Biografija, ki me je najbolj prevzela, nosi naslov Življenje. Gre za življenjsko pripoved Keitha Richardsa, za katerega se zdi, da je preživel že tri običajna življenja. Med filmi bi izpostavil dramo Beginners (2010), ki me je ganila do solz. Podkast, ki me je tako zasvojil, da sem ga poslušal vsak dan na poti v službo, je The Serial. Gre za napeto pripoved ameriške raziskovalne novinarke. Spletna stran? Ta je pa težka. Morda couchsurfing.com, ki me je zasvojila in omogočila, da sem šel v svet, četudi za to nisem imel dovolj denarja.” – Peter Kumer
“Med moje najljubše knjige sodi še vedno roman Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta. Pri filmih pa se težje odločim le za enega. Rada imam stare italijanske filme povojnega časa, predvsem filme Vittoria de Sica s Sophio Loren in Marcellom Mastroiannijem v glavnih vlogah, pa tudi filme Alfreda Hitchcocka. Med novejšimi pa bi mogoče izpostavila The Grand Budapest Hotel. Priporočilo za spletno stran … vsekakor arheoportal.si z aktualnimi obvestili o slovenski arheologiji.” – Elena Leghissa


Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.


V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.


Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Twitter Mentions