Vsak ve, da je Čopova ulica v Ljubljani idealno mesto, kjer lahko nadebudni milijonar na kvizu življenja izve “glas ljudstva”. Zamislite si lepo sončno...


Vsak ve, da je Čopova ulica v Ljubljani idealno mesto, kjer lahko nadebudni milijonar na kvizu življenja izve “glas ljudstva”. Zamislite si lepo sončno dopoldne in raziskovalca z blokcem, v katerem sta lepo označena stolpca “Da” in “Ne” za beleženje odgovorov.


R (raziskovalec): “Oprostite, zanima me vaše mnenje. Se vam zdi upravičeno, da Biotehniška fakulteta porabi milijon evrov mesečno za plače svojih zaposlenih?”


OG (osupla gospa): “Kdo? Biotehnična kaj?”


R: “Biotehniška fakulteta, Univerza …”


OG: “Milijon evrov?! Ali ste zmešani?!”


Razen raziskovalca, takrat še doktorskega študenta na področju biotehnologije in čigar identiteta po načelih novinarske etike ostaja skrivna, ni nihče od vprašanih prispeval pritrdilnega odgovora.


* * *


Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je velika stvar, menda celo večja od povprečne evropske univerze, sestavljena iz mnogih, dobro zaprtih slonokoščenih stolpov. Spraševali so me, kaj tam delamo jaz in moji sodelavci, a razen zase in morda za tri kolege iz menze tega še sam nisem vedel. Niti kolegov mladih raziskovalcev nisem mogel enostavno nadlegovati za zgodbe, saj si ne jaz ne oni nismo vzeli časa za pripovedovanje. Razmišljal sem o nedoločeni prihodnosti, ko bom imel čas za take pogovore, pa ne le s kolegicami s konca hodnika, ampak tudi s fizičarkami in kemiki in … (s tresočim glasom) s sociologi in (gulp!) s filozofinjami. Zamišljal sem si serijo avdio intervjujev, v katerih bi z bodočimi zvezdami slovenske znanosti lahko klepetal o življenju, vesolju in sploh vsem. V katerih bi lahko javnost navdihovali novi obrazi, ki delajo zanimive in neslutene stvari v javno dobro (in z javnim denarjem), v relativni osamljenosti in neprepoznavnosti. Da bi moje delo pripomoglo k temu, da bi slovenska znanstvena ustvarjalnost lahko še večkrat presegla suhoparne in dostikrat povsem nerazumljive “zanimivosti in novice” na obskurnih spletnih straneh faksov in inštitutov. To je bilo pred devetimi meseci. Zdaj pa je čas, da se rodi: (fanfare) Meta PHoDcast.


Najprej glede imena: “Meta” zato, ker podcast domuje na spletišču Metine liste (avtorica grafične podobe je oblikovalka Tanja Radež). “PHoDcast” (besedo je skovala Darja Fišer) pa v eni besedi povzema, da bodo v spletnih avdio pogovorih (podcastu) nastopali doktorski študentje in študentke (PhD) tik pred zagovorom doktorata.


V tej sezoni, ki se bo začela 2. oktobra 2014 (četrtek) in bo trajala do maja 2015, bomo pripravili približno trideset 20-minutnih pogovorov z raziskovalci in raziskovalkami z vseh področij znanosti in s čim več različnih raziskovalnih inštitucij. Vsak teden se boste tako lahko navdušili za novo temo, na primer za brezglutenske pivu podobne pijače, za raziskave pljučnega raka, za etnološko obravnavo urbanih legend itd..


Potencialnih sogovornikov in sogovornic je vsak trenutek mnogo. Samo mladih raziskovalcev in raziskovalk, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), je v vsakem trenutku preko 1000 in vsako leto novopečene doktorje in doktorice znanosti nadomesti približno 200 novih, mladih raziskovalcev in raziskovalk. Za njihovo šolanje in raziskave je ARRS v lanskem letu namenil preko 24 milijonov evrov (zato smo lahko nekoliko kritični glede slabe dostopnosti informacij za javnost o temah in rezultatih njihovega dela). Poleg njih je še vrsta študentov in študentk, ki so zaposleni preko različnih raziskovalnih projektov (kot sem bil tudi sam) ali si pot do doktorata krijejo še kako drugače. Nemogoče bo tako pokriti celo raznolikost njihovega dela in izbor bo nujno arbitraren, če želimo zagotoviti relativno proporcialno reprezentiranost raziskovalnih področij, inštitucij in spolov. Seveda pa smo odprti za predloge: če poznate kakega zanimivega mladega znanstvenika ali znanstvenico, ki ima do zagovora doktorata še manj kot leto dni, nam pišite na [email protected]. Pogovore lahko tudi komentirate na spletni strani Metine liste ali pa nas poiščite na Facebooku ali na Twitterju (#MetaPHoDcast). Vabljeni k poslušanju.


 


Dr. Luka Ausec (foto: osebni arhiv LA)

Avtor: Luka Ausec je doktor bioloških znanosti in tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možgana v vse smeri, deloma tudi navznoter. Uživa v širjenju navdihujočih idej, deloma tudi v obliki čivkov


 


Zapisi dr. Luke Ausca na Metini listi:


Uživa v širjenju navdihujočih idej: Luka Ausec


 


Če so vam projekti in zamisli Metine liste všeč, lahko naše delovanje tudi finančno podprete.

Twitter Mentions