Raziskovalce, ki so gostovali v Meta PHoDcastu, smo povabili, da napišejo kratek poljudnoznanstveni prispevek. Tako je nastala knjiga Zanimiva, navdihujoča, uporabna. Z delom želimo...

Raziskovalce, ki so gostovali v Meta PHoDcastu, smo povabili, da napišejo kratek poljudnoznanstveni prispevek. Tako je nastala knjiga Zanimiva, navdihujoča, uporabna. Z delom želimo nadaljevati še naprej, za to pa potrebujemo vašo podporo.


Z donacijo v višini 29 EUR podprete ustvarjanje znanstvenih vsebin na Metini listi, mi pa vam podarimo vrhunsko knjigo, v kateri se predstavlja kar 70 raziskovalcev in raziskovalk na začetku kariere z različnih področij znanosti.


#MetaPHoDcast



Te knjige nisem načrtovala. V svet promocije znanosti me je zaneslo bolj po naključju oziroma preko niza priložnosti, ki sem jih brez velikega obotavljanja sprejela, čeprav bi bilo (po mnenju mnogih) za mojo znanstveno kariero morda bolje, da bi energijo vložila v pisanje znanstvenih člankov. Začelo se je verjetno z blogom Udomačena statistika, ki sem ga zasnovala s sošolci na doktorskem študiju statistike, nadaljevalo pa s sodelovanjem s portalom Metina lista, kjer sem tudi izvedela za Meta PHoDcast. Najprej sem bila njegova poslušalka – pogovori z mladimi znanstveniki so me spremljali na popoldanskih pogovorih, med gospodinjskimi opravili in med vožnjo z avtom.


Od nekdaj so me zanimala različne teme, zato sem z navdušenjem odkrivala, s čim se ukvarjajo kolegi na drugih področjih.


Nato me je Luka Ausec povabil kot gostjo, ob koncu sezone pa še kot sovoditeljico. Tako sva v drugi sezoni izmenično pripravljala oddaje ter vzporedno urejala še rubriko Zapisi, v kateri so na najina vprašanja pisno odgovarjali slovenski doktorski in podoktorski raziskovalci v tujini.


Sodelovanje pri tem projektu je bila bogata izkušnja. Spoznala sem številne mlade znanstvenike, s katerimi me je povezovala izkušnja doktorskega usposabljanja in vpetost v raziskovalno delo, hkrati pa delujemo na zelo raznolikih področjih in v različnih institucijah. Osvežujoče je bilo za tisto uro zapustiti lastni raziskovalni problem, razmišljati zunaj okvirov lastne discipline in širiti svoja obzorja. Zanimivo je bilo pokramljati tudi o administrativnih vidikih študija, primerjati raziskovalna okolja ter obete za prihodnost. Manj prijetne so bile morda le osamljene ure, namenjene montaži oziroma postprodukciji za izboljšanje poslušljivosti. Ob pozitivnih odzivih poslušalcev je bilo namreč ustvarjanje podkasta še toliko večja motivacija.


Meta PHoDcast sva z Luko ustvarjala povsem prostovoljno, brez honorarja. Vseeno pa naju je Nataša Briški, urednica portala, spodbujala k prijavljanju na različne razpise. Uspešni smo bili na razpisu za donatorska sredstva Zavarovalnice Triglav, s katerimi smo pokrili večji del stroškov za izdajo tega zbornika, s katerim nameravamo naše delo približati tudi bolj tradicionalni publiki, ki (še) ne posluša podkastov.



Zbornik je brezplačen, vendar z njim zbiramo sredstva za nadaljevanje Meta PHoDcasta ter druge znanstvene vsebine na Metini listi. Pomagalo nam je tudi podjetje Genialis, ki je zagotovilo sredstva za oblikovanje knjige, manjšo donacijo pa smo dobili tudi od Društva mladih raziskovalcev Slovenije.


Raziskovalce, ki sva jih z Luko gostila v podkastu, sva povabila, da napišejo kratek poljudnoznanstveni prispevek o eni izmed treh ponujenih iztočnic: zakaj je njihovo področje zanimivo za nas, navdihujočo podrobnost s področja njihovega raziskovanja ali idejo za boljši jutri. Ta vprašanja so bila tudi izhodišča za naslov knjige: Zanimiva, navdihujoča, uporabna.


K sodelovanju jih je privolilo kar 40 oziroma 41, če prištejem še sebe. Poleg tega sem v drugem delu pripravila izbor odgovorov 29 raziskovalcev v tujini, ki so sodelovali v rubriki Zapisi. V knjigi je skupno predstavljenih kar 70 raziskovalcev z različnih področij znanosti.


Prav vseh področij sicer nisva uspela zajeti, čeprav sva se trudila. Izbor pa je vseeno dovolj raznovrsten, da bo lahko vsakdo našel nekaj zase.


Ob branju prejetih prispevkov sem imela mislih bralce in bralke – radovedne duše, ki se navdušujejo nad znanostjo in raziskovanjem. Predstavljala sem si, da bo ta množica verjetno vključevala tudi dijake in študente, ki so pred odločitvijo za (nadaljnji) študij in jih morda zanima kariera raziskovalca. Ko sem bila sama na njihovem mestu, bi bila zelo hvaležna, če bi imela na voljo knjigo, ki bi me seznanila s pestrostjo kariernih možnosti na področju znanosti.


ZANIMIVA, NAVDIHUJOČA, UPORABNA


V prvem delu knjige v prvem sklopu 17 raziskovalcev odgovarja na vprašanje, zakaj je njihovo področje zanimivo za nas. V drugem sklopu nas 13 raziskovalcev očara s podrobnostjo s področja njihovega raziskovanja. V tretjem sklopu 11 raziskovalcev predstavi svojo idejo za boljši jutri.


V drugem delu knjige predstavimo 29 slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v 14 različnih državah. Po sedem jih je iz ZDA in iz Velike Britanije, sledijo še Avstrija, Madžarska in Nemčija s po dvema predstavnikoma, nato pa še Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Švica in Nizozemska z enim predstavnikom oziroma predstavnico.


Na koncu sledi še izbor odgovorov na nekatera izmed ostalih vprašanj, na katera so odgovarjali: kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten, kako primerjajo razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, na kateri trenutno gostujejo, ter kaj bi raziskovali, če bi imeli milijon evrov za poljubno raziskavo.


Sodelovanje pri tej knjigi je bilo zame veselje in izziv. Hvaležna sem vsem sodelujočim za vložen čas in zaupanje. Upam, da bo knjiga za bralce zanimiva, navdihujoča in uporabna.