Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 2. del

Bralna priporočila slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v tujini, intervjuvanih v rubriki “Meta PHoDcast zapisi”, so ovrgla mit, da ti raziskovalci berejo le znanstvene članke. Ali podobno velja...

Bralna priporočila slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v tujini, intervjuvanih v rubriki “Meta PHoDcast zapisi”, so ovrgla mit, da ti raziskovalci berejo le znanstvene članke. Ali podobno velja tudi za domače raziskovalce, ki smo jih intervjuvali v prvi in drugi sezoni podkasta? Ob poslušanju je nastal seznam literature, ki sem ga dopolnila še z nekaj njihovimi svežimi priporočili.

#MetaPHoDcast

»Ali sem že dovolj slavna, da bo to koga zanimalo?« je malo v hecu, malo zares, vprašala fizičarka Tara Nanut, mlada raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, ko je Luka v 41. Meta PHoDcastu napovedal končni sklop vprašanj, s katerim skušamo intervjuvanca bolje spoznati skozi vprašanja, kot so, koga bi povabili do večerjo, kje se vidijo v prihodnosti, ali imajo kakšno priporočilo za film ipd. Sodeč po odzivih na prvi del te objave, bralce Metine liste zanimajo vsaj njihova bralna priporočila. Pa začnimo kar s Tarinim, to je Štoparski vodnik po galaksiji, ki verjetno krasi knjižno polico marsikaterega raziskovalca. Priporoča jo vsem zamudnikom, ki – tako kot nedavno tudi sama – z branjem te znanstvenofantastične klasike odlašajo zaradi slabega vtisa, ki ga je pustil film.

Nadaljujemo s še dvema fizikoma: dr. Bor Gregorčič (levo), podoktorski raziskovalec na univerzi Uppsala na Švedskem, priporoča The making of the atomic bomb (Richard Rodes), ki spretno tke zgodovino in fiziko, ter Bloodlands (Timothy Synder) o Evropi med Hitlerjem in Stalinom; Martin Vodopivec (desno), mladi raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu, ki ga fascinirajo osebnosti, kot pisatelj Vitomil Zupan in fizik Richard Feynman, pa Menuet za kitaro in Gotovo se šalite, gospod Feynman!

Informatičarka Dr. Marinka Žitnik (levo), podoktorska raziskovalka na Stanfordu, je v MetaPHoDcast intervjuju priporočila knjigo Frog, ki jo je napisal kitajski nobelovec Mo Yan, govori pa  “o uveljavljanju, spreminjanju in propadu politike enega otroka na Kitajskem“. Timotej Lazar (desno), mladi raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko pa v branje priporoča staro klasiko Gödel, Escher, Bach (Dougles Hofstadter), med njegovimi najljubšimi spletnimi stranmi pa je BookCrossing.com, projekt brezplačne izmenjave knjig.

Biotehnologinja dr. Ana Koren (levo), raziskovalka v Bolnišnici Golnik, v povezavi s svojim delom v branje priporoča  Nesmrtno življenje Henriette Lacks (Rebecca Skloot), za sprostitev med dopustom pa Poletje brez moških (Siri Hustvedt). Kemičarka dr Jelena Vasiljević (desno), raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti, pa je priporočila svojo najljubšo knjigo, to je Mojster in Margareta (Mihail Bulgakov).

Geologinja dr. Darja Komar (levo), nekdanja mlada raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti, je nazadnje prebrala Inferno (Dan Brown), njena kolegica geologinja Tina Peternel (desno), mlada raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije, je priporočila svojo najljubšo knjigo, ki je Pot Nejca Zaplotnika.

Biologinja dr. Anka Kuhelj (levo), nekdanja mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je ljubiteljica knjig Virginie Woolf. Nazadnje je prebrala njeno K svetilniku: »Na trenutke težko branje, a zelo zanimivo razmišljanje”. Najljubša knjiga biologa Jerneja Bravničarja (desno), ki zaključuje doktorski študij na Biotehniški fakulteti, pa je Hemingwayeva Komu Zvoni, za katero pravi, da bi jo moral vsak prebrati.

Biotehnologinja Dr. Maša Čater (levo), nekdanja mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti je priporočila Kratko zgodovino časa (Stephen Hawking), ki se v nekaj poglavjih dotakne Einsteinovih idej, ter Darwinovo O nastanku vrst, za katero pravi, da bi nekaj poglavij bilo za v učbenike. Biologinja Janja Snoj Tratnik (desno), mlada raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan, v branje priporoča Ihanove Državljanske eseje.

Živilski tehnolog dr. Luka Kranjc, nekdanji mladi raziskovalec na Fakulteti za zdravstvo Univerze na Primorskem, je priporočil knjigo, ki mu je nazadnje konkretno ostala v spominu, to so Sirene s titana (Kurt Vonnegut). Genetičarka dr. Jasmina Beltram, še ena nekdanja mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti, pa v branje priporoča E=mc2 (David Bodanis), življenjepis najslavnejše enačbe na svetu, ki jo je prebrala konec šole.

Nekatere knjige so že večkrat omenjene. Kratko zgodovino človeštva (Yuval Noah Harari), ki jo je v prvem delu priporočila dr. Tea Tušar, sta navedla tudi dr. Mitja Pišlar (levo) asistent na Fakulteti za farmacijo, ter dr. Anna Dragoš (desno), nekdanja mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti, sedaj pa podoktorska raziskovalka na univerzi Fridrich-Schiller v Jeni v Nemčiji.

Med raziskovalci, ki smo jih gostili v MetaPHoDcastu, je tudi kar nekaj tekačev, zato ni presenetljivo, da je tudi Murakamijeva O čem govorim, ko govorim o teku omenjena dvakrat. Priporočili sta jo psihologinja dr. Martina Starc (levo) in tolmačka dr. Jana Zidar Forte (desno).

Dveh omemb je bila deležna tudi knjiga Bog majhnih stvari (Arundhati Roy) “družinska saga o dvojčkih, ki pripoveduje o smrti, življenju, ljubezni in marksizmu v Indiji”, ki jo priporoča dr. Deja Crnović, bila pa je tudi med priporočili dr. Katarine Beguš v prvem delu. Deja je v MetaPHoDcast intervjuju priporočila Amerikanko, roman nigerijske pisateljice Chiamande Ngozi Adiche, o kateri pravi, da je “izjemna pripovedovalka, ki prepričljivo analizira odnose v družbi, ki jih narekujejo odnosi med spoli, razredi in raso, in pokaže, kako je osebno politično in obratno, tudi če gre zgolj za izbiro o tem, kaj bomo storili s svojimi lasmi.” Priporočilom dodaja še Pobuna koja dolazi, “knjigo o neizbežnem kolapsu kapitalizma, ki je v Franciji izšla leta 2007 in se je zaradi povezav s protesti in uličnimi nemiri v Parizu znašla tudi v središču policijske preiskave. V obdobju po Trumpovi zaprisegi bi jo verjetno morali prebrati vsi.”

Arhitekt dr. Jernej Markelj je v intervjuju najprej priporočil knjigo Od zibelke do zibelke (Michael Braungat), ki je povezana z njegovim področjem, saj govori o ekologiji in ponovni uporabi gradiv. Poleg te je omenil še Kako življenje oponaša šah (Gari Kasparov) in Pesem za Nagasaki (Paul Glynn), “resnično zgodbo japonskega zdravnika, ki je preživel eksplozijo atomske bombe”. Svojim priporočilom sedaj dodaja še Mislečo roko, ki jo je napisal arhitekt finskega rodu Juhani Pallasma, ter Zaklade nedosegljivega duha, ki jih je ob 50. obletnici smrti Jožeta Plečnika izdala Mednarodna katoliška revija Communio.

Pravnica dr. Katarina Krapež (levo) priporoča knjigo Blink: The Power of Thinking Without Thinking (Malcolm Gladwell), ki jo je prebrala v okviru svoje raziskavo in govori o tem, “kako razmišljamo in kako osmislimo trenutke, ko smo prepričani, da nekaj vemo, a ne vemo, zakaj. Opisuje asociativno mišljenje in kakšne so njegove pasti.” Kulturolog Ahac Meden (desno) je v intervjuju priporočil popkulturno The KLF: Chaos, Magic and the Band Who Burned a Million Pounds (John Higgs) in antropološko The origins of human communication (Michael Tomasello), priporočilom pa dodaja še dve knjigi, ki ju trenutno bere: The Four-Dimensional Human. Ways of Being in the Digital World (Laurence Scott) in Technology vs. Humanity: The coming clash between man and machine (Gerd Leonhard).

Etnolog dr. Ambrož Kvartič (levo) v branje priporoča Orwellovo klasiko 1984, ki je bila v času intervjuja knjiga, ki jo je nazadnje prebral. Dr. Polona Sitar (desno) pa je v času intervjuja nazadnje prebrala Dostojevskega Idiota.

Filozofinja dr. Nina Petek, ki se je v doktorski disertaciji ukvarjala predvsem z indijsko filozofsko pesnitvijo Bhagavadgītā, se težko odloči za najljubšo knjigo, saj je teh za celo knjižno polico. Izpostavila je zadnjo prebrano, to je roman Vaba, Davida Albaharija, v Kanadi živečega srbskega avtorja, ki ji je “pisan na kožo, saj gre za tenkočutno samoizpraševanje in iskanje smisla, kar je naloga vsake filozofije.”

Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Simončič (levo), skrbnica depojev umetnin v Narodni galerij, priporoča strip Prototip (Ralf Konig), ki je “perfektna parodija na stvarjenje Adama in Eve” in Steinbeckovo Polentarsko polico. Na dopustu na plaži pa bere knjige, kot sta Plutarhovo Življenje velikih Rimljanov in Homerjeva Iliada. Miha Zor (desno), ki zaključuje doktorski študij umetnostne zgodovine, pa priporoča knjige Hadrijanovi spomini (Marguerite Yourcenar), Ljudje na Borgu (Gunnar Gunnarsson) in Dan daljši od žilvjenja (Čingiz Ajmatov).

Slovenist dr. Aljoša Harlamov, urednik, pisatelj in literarni kritik se je v doktorski disertacij ukvarjal s slovenskim modernističnim romanom. Njegov najljubši je Smoletov Črni dnevi in beli dan, prvi slovenski modernistični roman, za katerega pravi, da je “zelo zabavna štorija, v kateri bo marsikdo v Ljubljani 50. let prepoznal današnjo Ljubljano.” Deloma sta modernistična tudi Zupanova romana Potovanje na konec pomladi in (že zgoraj omenjeni) Menuet za kitaro. V disertaciji je obravnaval tudi roman Nož in jabolko Ivanke Hergold, ki je ena redkih ženskih predstavnic modernizma. V času snemanja MetaPHoDcast intervjuja, sta bili naslednji na njegovem bralnem seznamu Težkomentalci (Jedrt Lapuh Meležič) in Minima impossiblia (Miklavž Komel). K temu dodaja še eno bralno priporočilo, to je Arles, večkrat, Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja.

Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice? – 1. del

————————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki v podkastu so znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti, v rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini. Njuno delo lahko podprete z donacijo in prejeli boste knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.