Duševno zdravje raziskovalcev in raziskovalk

Duševno zdravje – tematika, ki je med raziskovalci izjemnega pomena, saj se glede na podatke svetovnih raziskav s težavami v duševnem zdravju sooča več...

Duševno zdravje – tematika, ki je med raziskovalci izjemnega pomena, saj se glede na podatke svetovnih raziskav s težavami v duševnem zdravju sooča več kot 60 % raziskovalcev, pa vendarle se o njem zaradi stigme (pre)malo pogovarjamo. Povečan in dolgotrajen stres, anksiozne motnje, panični napadi in izgorelost so tista najpogostejša stanja, s katerimi se soočajo raziskovalci in jih zelo pogosto jemljemo kot del vsakdanjika, nekaj, kar je del naše službe. Dobro počutje in duševno zdravje raziskovalcev sta strateškega pomena za celoten raziskovalni prostor, saj raziskave kažejo, da slabo počutje in težave z duševnim zdravjem negativno vplivajo na produktivnost in uspešnost posameznika in raziskovalnih ekip, kar pa posledično negativno vpliva na celotne raziskovalne organizacije in je hkrati povezano z znatnimi finančnimi stroški za delodajalca.

Kaj sploh je duševno zdravje? Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) duševno zdravje opredeljuje kot ”stanje dobrega počutja, v katerem posameznik prepoznava svoje sposobnosti, se spopada z običajnimi življenjskimi stresorji, dela produktivno in prispeva k svoji skupnosti”.

Večina ljudi se tekom življenja sooči z duševno stisko, približno četrtina pa razvije duševno motnjo.

Duševna stiska je praviloma prehodne narave, vpliva na kognitivne, čustvene ali socialne sposobnosti osebe, vendar ne izpolnjuje meril za duševno bolezen, medtem ko duševna motnja zahteva klinično diagnozo in pomembneje vpliva na človekovo življenje.

Raziskave o duševnem zdravju raziskovalcev so redke in večinoma osredotočene na populacijo doktorskih kandidatov in raziskovalcev na začetku kariere. Nedavne raziskave v Veliki Britaniji, Belgiji in Italiji nakazujejo, da je pojavnost anksioznih motenj, klinične depresije in samomorov zaposlenih na univerzah višja kot pri splošni populaciji zaposlenih v drugih sektorjih, ne glede na njihovo starost, najvišja pa prav pri doktorskih kandidatih in raziskovalcih na začetku kariere.

Tekom doktorata in prvih letih po njem duševno stisko doživlja kar 50-70 % raziskovalcev, hkrati pa jih le peščica o svojih težavah tudi spregovori in poišče pomoč.

Zastrašujoče je dejstvo, da več kot 40 % anketiranih doktorskih kandidatov meni, da je razvoj težav v duševnem zdravju med doktoratom norma, in imajo sodelavce, ki so se soočili s težavami v duševnem zdravju.

Sistematična študija o duševnem zdravju raziskovalcev v Sloveniji sicer še ni bila izvedena, lahko pa sklepamo, da je odstotek raziskovalcev, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju podoben kot v ostalih državah Evrope. Analiza NIJZ o zdravstvenih absentizmih je pokazala, da se je v obdobju med 2015 in 2019 v Sloveniji število bolniških odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 40 %, zaradi duševnih stresnih motenj pa za 54 %, medtem ko se je celokupno število bolniških odsotnosti tem obdobju povečalo za 22 %. Povprečna dolžina bolniških odsotnosti zaradi težav z duševnim zdravjem presega 30 dni, prav duševne motnje pa predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov za dolgotrajno bolniško odsotnost v Sloveniji. Največji odstotek bolniških odsotnosti zaradi duševnih stresnih motenj je bil v tem obdobju zabeležen med zaposlenimi v javni upravi in obrambi, kamor se uvrščamo tudi raziskovalci.

In kaj so tisti ključni dejavniki, ki pripomorejo k duševnim stiskam raziskovalcev in lahko vodijo tudi v razvoj duševnih motenj? Neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, pritiski objavljanja člankov, lovljenje rokov, boj za pridobitev financiranja na razpisih, negotov razvoj kariere in kratkotrajne pogodbe so najbolj pogosti vzroki za duševne stiske, ki jih navajajo raziskovalci. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki so lahko ali dodatni stresor ali pa varovalni dejavnik duševnega zdravja so medsebojni odnosi na delovnem mestu, pri doktorskih kandidatih pa je ključen odnos z mentorjem.

Podatki vseh izvedenih raziskav kažejo na krizo duševnega zdravja v akademskem svetu in velik primanjkljaj podpornih sistemov, ki bi raziskovalcem omogočala pridobitev veščin za obvladovanje vsakdanjih izzivov in preprečevanje duševnih stisk oziroma ustrezno ukrepanje, če do njih pride. Trenutno v Evropi poteka interdisciplinarni projekt “Researcher Mental Health Observatory” (ReMO), h katerem je pristopila tudi Slovenija. ReMO projekt raziskuje predvsem vpliv institucionalnih praks, organizacijske kulture ter vodstvenih praks na splošno počutje in duševno zdravje zaposlenih z namenom oblikovanja akcijskih načrtov za izboljšanje dušenega zdravja v akademskem svetu. V okviru projekta je nastal “Program duševnega zdravja in dobrega počutja raziskovalcev”, ki poziva k oblikovanju raziskovalnega okolja, ki spodbuja dobro počutje in skrb za duševno zdravje zaposlenih, zmanjšuje stigmo in opolnomoča raziskovalce pri vzpostavitvi dobrega počutja na delovnem mestu.

Odgovornost za skrb za duševno zdravje je preložena na vsakega posameznika, od katerega se pričakuje, da bo prepoznal znake duševne stiske ali motnje ter si po potrebi poiskal ustrezno pomoč. To pa ni realno brez ustreznega znanja.

Hkrati pa so informacije o duševnem zdravju v slovenskem prostoru zelo razdrobljene po posameznih organizacijah, pomoč pa velikokrat nedostopna preko javnega zdravstvenega sistema. V Veliki Britaniji (in drugih državah zahodne Evrope) imajo univerze običajno posebno službo, ki skrbi za osveščanje študentov in zaposlenih o pomenu duševnega zdravja in vzdrževanju dobrega počutja, nudijo delavnice veščin, ki pripomorejo k premagovanju vsakodnevnih izzivov študentov in zaposlenih ter izvajajo pomoč v primeru duševnih stisk.

V slovenskem prostoru se od začetka pandemije covida 19, tako v splošnem kot v znanstveno raziskovalnem svetu, precej več govori o pomenu duševnega zdravja. Zaživel je nacionalni program za duševno zdravje, stekla je nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja. Nekatere univerze občasno že izvajajo različne delavnice mehkih veščin, ki pripomorejo k boljšemu obvladovanju stresa ipd, ponekod so vzpostavljene tudi psihološke svetovalnice. Vendar je večina teh dejavnosti namenjena študentom prve in druge stopnje, redkeje pa doktorskim kandidatom in zaposlenim.

V zadnjih letih je v okviru Mlade akademije začela delovati delovna skupina za duševno zdravje, ki tudi ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Kemijskega inštituta, Nacionalnega inštituta za biologijo in drugih občasnih sponzorjev organizira dogodke za promocijo skrbi za duševno zdravje med doktorskimi kandidati in raziskovalci na začetku kariere. Pa vendarle so vsa ta prizadevanja le začetek poti k izboljšanju duševnega zdravja raziskovalcev. Želeli bi si, da bi iniciative posameznikov in dejavnosti društev dodatno podprli na institucionalni ravni in ob državni pomoči razvili usmerjene programe za osveščanje o pomenu duševnega zdravja med raziskovalci na nacionalni ravni. Poleg tega bi bilo potrebno uvesti tudi sistemske rešitve za odpravo institucionalnih vzrokov, ki negativno vplivajo na duševno zdravje raziskovalcev, če želimo vzpostaviti duševnemu zdravju prijazno raziskovalno okolje in odpraviti visoko incidenco težav v duševnem zdravju med raziskovalci.

Kam po pomoč ob duševni stiski? Ob nujnih in za življenje ter zdravje ogrožajočih stanjih poiščite pomoč v urgentnih centrih ali pokličite nujno medicinsko pomoč na 112. Če ste se znašli v stiski in se želite z nekom pogovoriti lahko pokličete: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/dan, vsa dan, klic je brezplačen.

Več o duševnem zdravju si lahko preberete na :

OMRA – program, kjer boste pridobili informacije o duševnih motnjah ter kjer izvajajo delavnice na temo duševnega zdravja.
Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja.
Kampanja Nisi okej? Povej naprej. je prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji.
NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM.
Spletna postaja Živ? Živ! za razumevanje samomora in pomoči.